Spomin in koncentracija
Pogosto slišimo, da je starost le številka. Le redko pa pomislimo, katera številka je pomembna – starost naših možganov. Postopno poslabšanje kognitivnih funkcij se lahko začne po 40. letu starosti. To pomeni, da lahko prizadene do 2.2 milijarde ljudi na Zemlji1.
Kakšen je učinek vsakodnevnega stresa na naše možgane?
Preteklih nekaj desetletij je bil tehnološki razvoj tako hiter, da se naši možgani še niso mogli prilagoditi količini dražljajev okrog sebe.
Posledično slabše spimo, se počutimo utrujeni, se ne moremo osredotočiti ali motivirati za delo. Stres povzroča, da naše telo in možgani porabljajo ključna hranila hitreje, kot jih lahko dovajamo. Dolgoročno to lahko negativno vpliva na naše zdravje.
Ali to sploh velja zame?
Upadanje kognitivnih sposobnosti se začne zelo nedolžno. Pozabimo, kje smo pustili ključe avtomobila, ne spomnimo se posameznih besed – imamo jih na koncu jezika, a se jih ne moremo spomniti, ko jih potrebujemo, poleg tega pa se vse težje osredotočamo na dano nalogo. Vsak od nas se je verjetno že znašel v takšni situaciji.
A med nami so tudi nekateri srečneži, ki še nikoli niso izkusili nobene težave s spominom. Znanstveniki so odkrili, da je pri tovrstnih osebah značilna visoka raven acetilholina v telesu, tj. nevrotransmiterja, odgovornega za prenašanje signalov med živčnimi celicami v možganih. Na žalost se pri večini od nas nastajanje acetilholina po 45. letu upočasni2.
Izvedite več, zakaj izbrati MemoComplex®?
1 Singh-Manoux Archana, Kivimaki Mika, Glymour M Maria, Elbaz Alexis, Berr Claudine, Ebmeier Klaus P et al. Timing of onset of cognitive decline: results from Whitehall II prospective cohort study BMJ 2012; 344 :d7622
2 Hasselmo, Michael E. The role of acetylcholine in learning and memory Current opinion in neurobiology vol. 16,6 (2006): 710-5. doi:10.1016/j.conb.2006.09.002
